Ločitev…bolečina….travma……težave … 2.del

Spet sem tu:) Danes bom z vami delila nekaj utrinkov iz moje osebne izkušnje.....
Sama pritiske otrok glede ločitve še predobro poznam, saj sem jo sama kot otrok izkusila na lastni koži. Ni bilo prijetno. Zato staršem ravno skozi svojo osebno izpoved večkrat poudarim: " Starši, ne lomite kopij na hrbtih otrok in ne naredite svojih otrok za žrtve".
Bistvo pri vsem tem je, da na tej poti »zdravljenja od ran, kot posledica ločitve« ne padeš pregloboko in se ne izgubiš. Poznam ogromno otrok, ki so se v otroštvu soočali z ločitvijo staršev in so danes »izgubljeni«, tavajo brez smisla v življenju, nimajo ciljev, ne vizij in živijo iz dneva v dan. To me zelo razžalosti. Iz otrok, ki so bili nasmejani, veseli ( tako se jih spomnim iz otroštva), jih vidim danes kot odrasle brezvoljne, obupajoče in z občutkom, da so zavozili življenje po celi črti in da so sami krivi za vse. Seveda se strinjam, da je vsak sam odgovoren za svoje življenje, a ti sedaj odrasli otroci (v nadaljevanju, jih bom tako imenovala), so v vsem tem času pozabili, da so bili v otroštvu izpostavljeni veliki travmi ločitve ( ki si je niso sami izbrali) in jih je globoko zaznamovala. Takrat so starši »lahkotno« mislili, da to pač ni nič hudo posebnega (ponavadi pogosto izrečen stavek:" se bodo že nekako navadili in pobrali"), saj nekateri pa imajo še hujše izkušnje pa preživijo. Ja, to je nekako res, vedno obstaja tolažba, da drugi imajo pa še težje zgodbe, pa so preživeli. Večina se jih nikoli več ne vpraša, ali so ti otroci res preživeli ali samo tako mislijo in se tolažijo. To ostaja večna uganka, a takrat za pomiritev slabih občutkov je to dobra tolažba. A danes dobro poznam te odrasle otroke in vam lahko povem, da so se dobesedno utopili v svojih življenjih. Brez iskric v očeh, brez nasmeha skozi življenje. In veste kaj je najhuje...da so danes ti odrasli otroci stari toliko kot jaz (okrog 40 let) in so dobesedno ujetniki svojega življenja. In vsakič, ko se dobim z enim izmed poznanih teh odraslih otrok, me spreleti in mi je hudo, ker me to spomni nase. Definitivno se tudi sama takrat prepoznam v določenih vzorcih in prepričanjih, ki so mi onemogočala, da zaživim znova. Zato vem, kako pomembna je osebna izkušnja nekoga, ki je dal to skozi na lastni koži. In predvsem, kako pomembno je, da lahko slišiš tako izkušnjo, ki ti lahko med drugim pomaga pri spoprijemanju s posledicami travme ter hkrati navda upanje ter moč, da lahko preživiš in začneš živeti življenje v polnosti. Sama se zavedam neverjetne hvaležnosti, da se mi je uspelo izvleči iz teh vzorcev in prepričanj, ki so tudi mene bremenila v določenih trenutkih mojega življenja. A danes sem zelo ponosna, da mi je uspelo preseči to »brezno« ter, da sem preživela to izjemno »trnovo pot«, ki me je k sreči vodila v novo življenje, ki ga živim zdaj. Seveda sreča in zadovoljstvo ob tem sta neprecenljiva. In to, da lahko to izkušnjo, vsa znanja, izkustva podelim med otroke, mladostnike, starše in jim pri tem pomagam je zame poslanstvo, ki ga z veseljem živim.
In danes, ko se dobivam s skupinico teh odraslih otrok, ki so v otroštvu doživeli ločitev se me vsakokrat zelo razveselijo in mi povedo: »Veš Nina, ko te poslušamo.....dobimo navdih, da nam pa vendarle le uspe narediti premik s spremembo naših življenj. To pripovedujejo vsi veseli, da imajo priložnost, da se že enkrat za vselej otresejo te žalosti, teh ran, ki so jim bile prizadejane. Sama pa se jim obenem zahvalim, da sem vesela, ker mi zaupajo in da so tudi oni meni velik navdih ter smerokaz, da sem na pravi poti. Da jim ponovno prinesem luč v temo, ki je resnično predolgo bivala v njih.

Lahko vam zaupam, dragi moji bralci, da vsakič ko se dobim z njimi, čutim njihov, strah, skrb, obup ko mi povejo s čim vse se soočajo... Naj navedem le par vprašanj....Komu naj zaupam svojo stisko? Vsak se mi bo posmehoval...če komu omenim, da imam težave zaradi travme ločitve...Ne to mi ne verjame nihče.
A veste kaj, ljudje se spreminjajo. Pridejo na moja predavanja....preberejo več knjig ....slišijo več osebnih zgodb in ozavestijo, da ima ločitev in z njo povezana travma neslutene razsežnosti bolečine in stisk in da lahko le te, če jih ne prepoznamo pravi čas povzročijo ogromno težav, vzamejo veliko let, veliko priložnosti in povzročijo lahko tako izgubljenost otrok, kot sem navedla na primeru moje skupine odraslih otrok. Kajti ravno ti odrasli otroci so danes živ pokazatelj tega, kam te in kako daleč te lahko pripelje življenje. In da je lahko tudi travma kot posledice ločitve eden izmed vzrokov, da ti tako uide življenje....
Sama sem le ena izmed ogromno otrok, ki je kot otrok doživela ločitev staršev. A moja pot je bila izjemno trnova, polna nizkih udarcev a hkrati danes lahko rečem tudi neverjeten dar, da sem imela možnost postati takšna oseba, kot sem danes. Če bi me danes vprašali, če kaj obžalujem. Bi rekla le eno. Da bi me nadvse veselilo, če bi takrat v mojih časih obstajali posamezniki, ki bi delili svoje osebne izkušnje ter znanja, kako so sami prehodili to pot ter se ozdravili od ran, ki so jim bile prizadejane. Na ta način bi si osvetlila, da se da »preživeti«, čeprav si takrat tako na tleh, da ne vidiš luči iz temnega predora.
Danes oba moja starša z veseljem prebirata moje zapise, moja spoznanja in sta vesela, da delim ta spoznanja. In teh spoznanj, izkušenj ni nikoli dovolj. Vsaka šteje in prav vsaka nam je v pomoč in podporo, da se da priti čez ta vihar. A vseeno se vsem ne izide na tak način. Nekateri tudi padejo »pregloboko« in postanejo večne žtrve lastnih staršev.
Zato dragi starši naj vam bo današnji zapis opomnik , da so otroci naše največje bogastvo, da četudi ste v fazi ločitve in vam je zelo hudo, ne pozabite na svoje otroke!
Ker verjamem, da je to težko sem v centru Familiare oblikovala več skupin za ločene starše in otroke, kjer staršem pomagam pri razumevanju, kako olajšati stisko otroka ob ločitvi in kako mu pomagati. Starši so tisti prvi vzgled, kako bodo ravnali v procesu ločitve, da bo stiska otroka čimmanjša in kako bodo oblikovali življenja po ločitvi za dobrobit svojih otrok!
Upam, da vas je moj zapis prepričal v zavedanju, da so otroci naša največja dragocenost. In da je ločitev travma, ki jih zaznamuje za celo življenje!
Z ljubeznijo,
Nina

 

 

 

Comments are closed.